Na kaj morate biti pozorni pri izbiri prezračevalne naprave?
Marsikdaj se nam zgodi, da kupimo nek izdelek preprosto zato, ker je lepo zapakiran, nas je pritegnila reklama, ali pa je prodajalec uporabil prave besede, ter nas prepričal v izdelek. Podobno se dogaja tudi s prezračevalnimi napravami, kjer vlada relativno velika konkurenca. Ravno iz tega razloga se je potrebno na nakup še posebej dobro pripraviti ter pretehtati dejstva, predvsem pa ponudbo postaviti na isti imenovalec, da ne primerjamo hrušk in jabolk. Prezračevalno napravo namreč ne kupujemo za kratek čas – gre za investicijo v zdravje, ter na daljši rok.
Prezračevalna naprava služi v prvi vrsti zagotavljanju zdravega zraka v prostoru, šele pozneje pa zniževanju stroškov. Ravno zato je pomembno, kakšen zrak vstopa v prostor, po tem, ko gre skozi napravo in njene filtre.
Naprava mora v prostor dovajati svež, prečiščen zrak, bogat z negativnimi ioni. To dosežemo le z uporabo visokokakovostnih filtrov tipa F7, ki so sposobni zadržati fine škodljive delce v zraku, kot so akumulirani črni karbon ter prašni delci.
Enocevne prezračevalne naprave se poslužujejo regenerativnega principa vračanja toplote. Pri takšnih napravah zrak potuje po eni cevi,energija se shranjuje v keramični ploščici, medtem ko naprava obratuje s prekinitvami.
Pri dvocevnih, rekuperacijskih prezračevalnih napravah zrak potuje po dveh ločenih ceveh, s čimer je prenos bakterij in prašnih delcev s cevi na vstopni zrak onemogočen. Energija izstopnega zraka se kontinuirano oddaja vstopnemu zraku, brez prekinitev delovanja. Ravno zato dvocevni rekuperacijski sistemi bolje ustrezajo definiciji zdravega prezračevanja.
Naprava pri nižjih pretokih zraka dosega višji nivo rekuperacije oz. vračanja toplote – zrak potuje počasneje, dlje časa oddaja energijo vstopnemu zraku, ter tako zagotavlja manjšo razliko med vstopnim zrakom ter zrakom v prostoru.
Ponudniki nemalokrat zapišejo, da naprave dosegajo nivo rekuperacije do 90%, a je potrebno vedeti pri katerem pretoku zraka. Če naprava načeloma obratuje med 20 in 80m3/h, ter pri 30 m3/h dosega 78 % rekuperacijo, potem zagotovo ne bo dosegala niti približno tolikšne rekuperacije pri 80 m3/h. V takšnih primerih poskusite najti razdelano tabelo doseganja rekuperacije pri različnih pretokih zraka – npr. pri 20, 40, 60 in 80 m3/h. Ponavadi se nahaja v tehničnem katalogu izdelka, omogočila pa Vam bo boljše primerjave med izdelki. Takšen podatek se nahaja tudi v tehničnem oz. podatkovnem listu izdelka – kolikšno stopnjo rekuperacije naprava dosega pri referenčni stopnji pretoka zraka.
Še ena v nizu pomembnih točk, ko primerjate prezračevalne naprave med seboj je tudi moč naprave. Pri marsikaterem ponudniku boste v opisu naprave našli informacijo o moči ventilatorja, s čimer sicer ni nič narobe, a niti ni tako pomemben podatek.
Pomembnejša informacija je dejanska moč naprave – ki jo sicer res poganja ventilator, a če slednji ne bi bil zmogljiv vsaj toliko, kot naprava sama, potem niti naprava ne bi dosegala takšnih pretokov, kot jih dosega. Zato naj vas ne zavaja podatek, kot npr. da omogoča ventilator pretok zraka do 150 m3/h.
Če naprava sama, zaradi svojih tehničnih lastnosti (npr. lopute, šobe izpiha, umerjenost elektronike, itd.), tolikšnih pretokov ne omogoča, potem je podatek, da je ventilator sposoben dovajati in odvajati do 150 m3/h, popolnoma nepomemben. Zato se raje fokusirajte na dejansko moč naprave, ter pretoke zraka, ki jih slednja dosega.
Velikokrat je slišati, da so ponudbe, ki na prvo oko izgledajo cenovno ugodne, nemalokrat tudi zavajajoče – in marsikdaj je res tako. Samo zato, ker je izdelek sam dejansko cenejši, še ne pomeni, da bo končna investicija prav tako cenejša. Nakup prezračevalne naprave ne sme biti fokusiran zgolj na izdelek in njegovo ceno, temveč mora vključevati vse dodatke, za nemoteno delovanje, kakor tudi storitve montaže, ki prav tako zahtevajo svoj strošek.
Zgodi se namreč lahko, da vam ponudnik razlaga o ceni naprave, brez da bi kjerkoli omenil še dodatne stroške z nakupom upravljalnih konzol (brez katerih naprava sploh ne deluje), nakupom učinkovitejših filtrov, morda vam ne bo niti omenil, da boste morali dodatno kupiti cevi za v steno, po katerih bo zrak potoval in brez katerih naprave ne morete niti zmontirati. Ravno zato, bodite pozorni na obseg ponudbe, da ne boste kupili mačka v žaklju.
Prezračevalne naprave, ki so sposobne vračanja toplote in energije (ki torej niso navadni ventilatorji), imajo v sebi vgrajene določene senzorje, s pomočjo katerih zaznavajo lastnosti zraka, ter te lastnosti vzdržujejo znotraj svojega delovanja. Če je v napravi vgrajen samo senzor temperature, potem bo naprava sproti prilagajala svoje delovanje v skladu s predpisanim protokolom za uravnavanje temperature. Enako z ostalimi senzorji – npr. vlage, CO2, VOC, radonom, in podobno.
Podobna zgodba je z načinom upravljanja naprave. Slednjo lahko upravljate preko stenskih upravljalnih konzol (za katere je, v kolikor ne delujejo preko npr. Bluetooth povezave, potrebna razpeljava kablov od naprave pa do lokacije upravljalnega vmesnika – kar povzroča dodaten strošek), s pomočjo daljinskega upravljalnika ali pa na daljavo preko WiFi povezave.
Tako vrsta senzorjev, ki so v napravi, kot tudi način upravljanja naprave sta pomembna faktorja pri primerjavi izdelkov – tako iz vidika funkcionalnosti, kot iz vidika dodatnih stroškov.