Splošno o prezračevanju

V letu 2018 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v izsledkih raziskav z zaskrbljenostjo opozorila na nevarno visoke stopnje onesnaženega zraka v številnih območjih po svetu. Novi podatki razkrivajo, da 9 od 10 ljudi diha zrak, ki vsebuje visoke koncentracije onesnaženih delcev, kot so črni karbon, ki pronicajo globoko v pljuča in v kardiovaskularni sistem človeka. Organizacija predvideva, da približno 7 milijonov ljudi vsako leto umre zaradi izpostavljenosti finim delcem v onesnaženem zraku, ki vodijo k boleznim, kot je kap, bolezni srca, pljučni rak, kronične bolezni dihal in respiratorne infekcije, vključno s pljučnico.

Časopis Dnevnik je v obsežnejšem članku že leta 2015 navajal, da je po nekaterih podatkih v Sloveniji zaradi neustreznega zraka v prostorih že več kot 50.000 domov oz. bivalnih enot neprimernih za bivanje. Če ni ustrezne zamenjave zraka, se notranji zrak zasiti in ne more več sprejemati vlage. Posledice so nastali črni madeži, ki se nabirajo na stenah bivalnih prostorov, kaj šele v naših pljučih in dihalih.

Svež zrak je ključen za naše zdravje – izsledki raziskav gredo celo v smeri, da nas slednji lahko obvaruje pred nastankom raka. Svež zrak lahko definiramo kot hladen, neonesnažen zrak v naravnem okolju, ki je bogat s kisikom in negativnimi ioni. Nikakor ne moremo smatrati, da svež zrak obstaja povsod – z vse večjo urbanizacijo in industrializacijo v mestih je zrak vse bolj onesnažen. Pogosto nam rečejo, naj se odpravimo ven, na svež zrak. V zaprtih prostorih zrak hitro izgubi kisik. Ko sedite za vašo mizo, dihate plitko in nenaravno – posledica sta utrujenost in pomanjkanje koncentracije. Telovadba na svežem zraku pa nam po drugi strani omogoča globoko dihanje. Vdihamo več kisika in iz pljuč izdihujemo porabljen zrak. To ima za rezultat več energije in boljše razpoloženje.