Ali veste kaj je radon in zakaj je to pomembno za vas in vaše bivalne prostore?
Ali veste kaj je radon in zakaj je to pomembno za vas in vaše bivalne prostore?

Ste tudi vi eden tistih, ki je v zadnjih tednih in mesecih slišal kakšno besedo ali dve o radonu? Mogoče celo živite na območju, kjer so povečane vrednosti radona, pa tega niti ne veste, ali pa se ne zavedate nevarnosti situacije?

V zadnjem času je vse več govora o radonu in njegovih razsežnostih, in to popolnoma upravičeno. Sploh se o njem nekako začnemo pogovarjati v hladnejših časih, ko se vse pogosteje zapiramo v prostore, po drugi strani pa vse manj zračimo, in smo tako dosti bolj izpostavljeni, včasih tudi zdravju škodljivim, notranjim bivalnim pogojem.
Ljudje moramo vedeti, ali smo radonu direktno izpostavljeni, in če da, v kolikšni meri. Ni odveč niti kakšen nasvet, kako rešiti težavo s prekomernimi vsebnostmi radona in možnimi posledicami za zdravje.

Kaj je radon?

Radon, ki se v kemiji označuje kot Rn, je radioaktivni žlahtni plin, ki nastaja ob razpadu radija, slednji pa je naravno prisoten povsod v zemeljski skorji. Radon je plin brez barve, vonja in okusa, kar dodatno oteži njegovo zaznavanje. Na prostem se hitro dvigne v višje ležeče sloje atmosfere, medtem ko se v zaprtih prostorih akumulira in lahko tako doseže zelo visoke, nevarne koncentracije.
Koncentracijo radona izražamo v bekerelih na kubični meter (Bq/m3), kar predstavlja, koliko radioaktivnih razpadov atomov radona in njegovih potomcev se zgodi v vsaki sekundi na vsakem m3zraka. Po navajanju Zavoda za varstvo pri delu (ZVD) znaša referenčna vrednost radona v zraku 300 Bq/m3.

Kakšen vpliv ima radon na zdravje?

 

Človek bi rekel, da se o radonu celo premalo govori, glede na njegovo nevarnost in vpliv na zdravje. Malo je namreč takšnih, ki se zavedajo, da je radon na nek način tihi ubijalec, ali pa vsaj eden glavnih vzrokov za marsikatero smrt. Sam radon, četudi radioaktiven, ni direktno nevaren za zdravje. Skupaj z zrakom ga sicer vdihnemo, a ga kot plin tudi izdihnemo. Omenjeno ne velja za njegove kratkožive razpadne produkte in spremljajoča sevanja. Ob razpadu radona kot razpadni produkt nastanejo polonij (Po), svinec (Pb) in bizmut (Bi), končno pa nastane stabilni atom svinca. Te produkte skupaj z radonom v zraku vdihujemo, a jih pljuča kot aerosole odfiltrirajo od vdihanega zraka. Na steni dihalnih poti, kjer so se usedli, razpadajo in nastali delci alfa napadajo okoliško tkivo ter ga poškodujejo. Poškodbe so lahko tako resne, da vodijo do nastanka raka.
Radon je tako prepoznan kot najpogostejši vzrok za nastanek pljučnega raka med nekadilci, pri kadilcih pa je na drugem mestu – tik, za kajenjem samim. Ocenjujejo namreč, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov. Pri kadilcih, izpostavljenih prekomernim vsebnostim radona, je tveganje znatno večje. Določene raziskave so pokazale, da je v Evropi 9 % vseh pljučnih rakavih obolenj povezanih z rakom. Vsaka povečana izpostavljenost radonu naj bi, tako raziskave, povečala nevarnost za pojav pljučnega raka – ocenjuje se, da se za vsakih 100 Bq/m3 nevarnost poveča za kar 16 %.
Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) sicer navaja, da še vedno obstajajo negotovosti o vplivih radona na zdravje, a je kljub temu znanega o radonu več, kakor o ostalih rakotvornih snoveh.

Število smrtnih žrtev na leto na podlagi študije EPA.
Število smrtnih žrtev na leto na podlagi študije EPA. Vir slike: EPA.

Kje torej najdemo radon?

Ni enotne formule in načina, s katerim bi rekli točno tu in tu so količine radona previsoke, ker je za to potrebnih več faktorjev. Radon kot tak se načeloma lahko pojavi kjerkoli, neodvisno od terena, podnebja, naseljenosti, onesnaženosti, in podobno. Prav tako je bolj ali manj vseeno, ali živimo v novogradnji ali starejši stavbi, radon je lahko v obeh. Najdemo ga torej vsepovsod, variira le njegova koncentracija.

Rekli bi lahko, da ločimo več vrst radona – radon pri tleh in zraku ter radon v prostoru. Radon se najbolj zadržuje v in pri tleh. Ko enkrat prodre na površje, v kolikor prodre na prosto (torej ne v hišo), se radon kaj hitro porazgubi v zraku in ne predstavlja nevarnosti za posameznika. Drugače je, ko radon prodre v zaprte prostore, najsi bo to hiša, pisarna, stanovanje v pritličnih prostorih, itd. Tu se namreč njegova problematika šele začne, kajti radon se začne zadrževati v zaprtem prostoru, koncentracije se povečujejo in postanejo nevarne za zdravje.
Kot povzema ZVD, je med večjim delom leta zračni pritisk v hiši nižji kot v okoliški zemlji, ki obkroža temelje hiše. Ta razlika v zračnih pritiskih vleče zrak iz zemlje, vključno z radonom, v notranje prostore. Radon torej vstopa v hišo kjerkoli je kakšna špranja ali odprtina v temeljni plošči oziroma vkopanih stenah. Potrebno je poudariti, da je radon plin, ki se v večjih delih zadržuje pri tleh. Skladno s tem so najvišje koncentracije radona, v kolikor do vdora pride, v kleteh in pritličjih, v višjih nadstropjih pa radona skorajda ni oziroma so vrednosti minimalne in znotraj dovoljenih, zdravju neškodljivih količin.

EPA je znotraj svojih aktivnosti ozaveščanja o radonu pripravila številne brošure. Med drugim tako najdemo nasvete in priporočila o radonu kupcem in prodajalcem stanovanjskih objektov, priporočila o ravnanju z radonom v šolah in vrtcih, nasveti za gradnjo, ki bi minimalizirala možnosti za vdor radona v notranje prostore, in podobno. Podobno je ravnala tudi Velika Britanija, ki znotraj UK Radon Awareness Week, v sodelovanju z UK Radon Association, Public Health England in BRE Academy, intenzivno ozavešča ljudi o tej problematiki.
EPA tako navaja tipične vstopne točke, skozi katere radon vstopa v notranjost hiš:

  • Razpoke ali napake v temeljni plošči in vkopanih stenah.
  • Izpostavljena naravna zemljina ali skale, kot npr. v starih kleteh, raznih jaških, ipd.
  • Jaški, zbiralniki, talni odtoki.
  • Napake v stiku temeljne plošče s stenami.
  • Porozni zidaki vkopanih sten in špranje med njimi (manjkajoča malta, robni venci).
  • Odprtine okoli prebojev temeljne plošče za komunalne vode.
  • Gradbeni material (kot npr. granit).
  • Vodovodne cevi, radon vstopa z vodo.

Radon tudi v pitni vodi

Sliši se morda neverjetno, a lahko radon najdemo tudi v pitni vodi. Tako smo radonu izpostavljeni že med tuširanjem ali z uživanjem vode iz pipe. Raziskave, na katere se zanaša EPA ugotavljajo, da je tveganje za nastanek pljučnega raka, s tem, ko radon inhaliramo ob tuširanju, znatno večje od tveganja za nastanek raka na želodcu, do katerega bi morebiti prišlo preko zaužitja radona v vodi.
Radon v vodi po navadi ni problem, če se napajamo iz površinskih voda. Dosti večje so namreč možnosti za prisotnost radona v podtalnicah.

Kako ugotoviti izpostavljenost radonu?

Kot omenjeno, je radon plin brez vonja, okusa, ali drugih lastnosti, ki bi jih lahko človek zaznal. Tako radona v kleteh ne bomo zavohali, prav tako ne moremo trditi, da je npr. izpostavljenost radonu mogoče povezati s kroničnim kašljem ali glavobolom. Tudi v primeru, ko sosed ugotovi visoke vrednosti radona v hiši, to še ne pomeni, da je tudi naša hiša kontaminirana, je pa dobro preveriti.
Dejansko torej ni načina, s katerim bi brez meritev prepoznali vsebnost radona v zraku v prostoru, razen, če kdo nesrečno zboli za pljučnim rakom in se post festum odkrivajo vzroki za nastanek. Referenčne vrednosti koncentracije radona v zraku so določene na podlagi tveganja zaradi vseživljenjske izpostavljenosti. Če se v prostorih s preseženimi koncentracijami radona ne zadržujemo pogosto, ni razloga za skrb.

Osebna ocena tveganja:

  • Koliko časa preživimo v zaprtih prostorih?
  • Ali imamo spalnice, dnevne prostore, pisarne v kleti oziroma pritličju?
  • Koliko časa bomo živeli oziroma delali v stavbi, kjer je radon?

Vrednost radona lahko ugotovimo samo in zgolj na en način, z meritvami, bodisi kratkoročnimi (nekje do 90 dni) ali dolgoročnimi (dlje kot 90 dni). Za meritve lahko sami kupimo merilec radona in sami merimo ter spremljamo stanje, lahko pa se povežemo z ZVD in opravimo meritve znotraj njihovega projekta. Radon merimo na viši 1 do 1,5 m od tal, kjer se tudi najbolj zadržuje.
ZVD v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje izvaja projekt brezplačnih preventivnih meritev radona v dveh sklopih območij – predvsem so vključene občine, ki so že prepoznane kot območja z več radona, so pa v letu 2019 vključili še dodatne občine. Meritev je v okviru projekta brezplačna, saj jo financira Uprava RS za varstvo pred sevanji, lahko pa posameznik izvede meritev neodvisno projekta, v občini, ki ni vključena v projekt, a je za to potrebno kontaktirati ZVD.
Potek meritev preko ZVD je relativno enostaven – zavod na dom pošlje detektor, ki ga je potrebno namestiti v notranjem prostoru in pustiti mesec do dva, da opravlja meritve. Nato detektor pošljemo nazaj na ZVD, zavod pa nam rezultate pošlje na dom. Koncentracija radona se določi na podlagi dveh meritev – med ogrevalno sezono in izven nje, da dobimo letno povprečje.

Radon v Sloveniji

V Sloveniji lahko povišane koncentracije radona pričakujemo predvsem na področjih, kjer so tla porozna in zato dobro prepustna za radon. Na koncentracijo radona v zraku zaprtega prostora tako odločilno vplivajo:

  • Značilnosti tal (vsebnost urana, poroznost, tektonski prelomi), na katerih stavba stoji
  • Velikost, oblika, vrsta in starost stavbe ter kakovost njene izgradnje.
Povprečna vrednost radona na območjih v Sloveniji. Vir: dr. Damijan Škrk z Uprave RS za varstvo pred sevanji.

V Sloveniji je največja koncentracija radona na Krasu, Notranjskem in Kočevskem. To so namreč območja s kamninami, ki so zelo razpokane, kar radonu omogoča enostaven prehod na površje iz globljih delov zemeljske skorje. Tudi kamnine same lahko vsebujejo več radija, kot je to primer v okolici Žirovskega vrha, ali pa ga vsebujejo ostanki iz žgalnic, na katerih so zgrajene hiše, kot je to primer v Idriji.
Nizke koncentracije radona so po drugi strani v severovzhodni Sloveniji, alpskem območju in dolinah, ki jih prekriva zaporna plast zemlje.

Kako se zaščitim pred radonom?

Če živimo na območju, kjer je večje tveganje za višjo koncentracijo radija v bivalnih prostorih, so edini zanesljivi način za ugotavljanje, meritve. V kolikor meritve dokažejo (pre)visoko vsebnost radona, pa je priporočljivo sprejeti določene ukrepe.
Skoraj vse obstoječe stavbe s presežnimi koncentracijami radona je mogoče sanirati, včasih že z zelo preprostimi in poceni ukrepi, stroški sanacije pa so lahko med nič in nekaj tisoč evri. ZVD navaja le nekatere izmed njih:

  • Zračenje prostorov.
  • Kadar so koncentracije radona v zraku le rahlo presežene (do 400 Bq/m3) in zlasti v prostorih, kjer se ne zadržujemo pogosto, bo občutno pomagalo že prezračevanje prostorov – za nekaj minut odprimo okna in izenačimo koncentracijo radona v prostoru z zunanjim zrakom. A ne pozabimo zračiti večkrat na dan, saj se koncentracija po 3 do 6 urah spet lahko približa referenčni vrednosti.
  • Sanacija oz. tesnjenje temeljne plošče

Če samo z zračenjem ne dosežemo željenega učinka (pri koncentracijah nad 400 Bq/m3), potem je pametno poiskati vstopne točke radona v stavbo in le-te sanirati. Pogosto so odprtine v talni plošči večje in lastniku dobro poznane (npr. jaški, večje razpoke, ipd.).
Sanacija oziroma tesnjenje temeljne plošče in vkopanih sten je lahko preprost in cenovno ugoden ukrep za znižanje koncentracije radona v zraku, a učinka ni mogoče predvideti vnaprej.

Vstopna mesta radona. Vir slike: EPA

Prezračevanje jaškov in zemljine pod temeljno ploščo

Pri koncentracijah radona nad 1000 Bq/m3 sta zračenje prostorov in sanacija temeljne plošče le redko dovolj učinkovita. Znatno znižanje vsebnosti radona (tudi nad 90 %) lahko dosežemo z izsesavanjem zraka izpod temeljne plošče, kar pa vključuje eno ali več cevi, ki izpod temeljne plošče hipe pripeljejo zrak iz zemlje nad višino bivalnih prostorov. Prezračevanje je lahko pasivno, ki izkorišča naravno razliko v zračnem pritisku, ali aktivno, z uporabo ventilatorjev. Tako izenačimo zračni pritisk v zemlji s tistim v hiši in radon ne vstopa v hišo z enako hitrostjo, posledica pa je znižanje koncentracije radona.
Če se torej zavedate, da živite na območju s prekomerno koncentracijo radona, je dobro določene preventivne ukrepe sprejeti še pred začetkom gradnje objekta, ter na ta način vsaj deloma zmanjšati možnost za naknadno povišano nabiranje plina v prostoru. V kolikor objekt že stoji, ga poskusite sanirati, a bodite pri tem pozorni, da izberete pravega izvajalca del.
Izvajalec del mora imeti potrebno znanje in izkušnje s področja gradnje, prilagojene kontaminiranim področjem. Neustrezen izvajalec del lahko z nestrokovnimi ukrepi hitro koncentracijo radona tudi poveča.
Prav tako je smiselno preveriti učinkovitost izvedenih ukrepov po sanaciji s ponovno meritvijo radona.

Povzeto po strokovnih vsebinah Zavoda za varstvo pri delu ZVD, ameriške agencije za zaščito okolja EPA, britanskega združenja za radon UK Radon Association in Urada za javno zdravje Public Health England.

Jasmina Brčina
Produktni manager MIKrovent