Stroški prezračevanja

Za ogrevanje in hlajenje, kakor tudi za prezračevanje prostorov je potrebna določena energija. Podatki kažejo, da je približno 50 % energije potrebne za ogrevanje in hlajenje, medtem ko se preostalih 50 % energije potroši pri prezračevanju prostorov. Če prostor zračimo s pomočjo odpiranja oken, izgubimo skoraj celotno energijo, ki smo jo vzpostavili v prostoru (govorimo o toplotnih izgubah). Da bi v prostoru ponovno oblikovali želene temperaturne pogoje, je potrebno prostor ponovno segrevati oz. hladiti, kar po drugi strani povzroča dodatne stroške ter povečano izločanje CO2.

Če ostanemo pri podatku, da je polovica proizvedene energije namenjena ogrevanju in hlajenju, druga polovica pa prezračevanju, obstaja kar visok potencial za prihranke z vgradnjo prezračevalnega sistema. Če izberemo prezračevalni sistem ki ima visoko stopnjo rekuperacije, potem bodo toplotne izgube ter stroški prezračevanja nižji. Tako na primer pri prezračevalni napravi, ki ima stopnjo rekuperacije ob najvišjem pretoku zraka 95 %, pomeni, da bomo prihranili 95 % stroškov prezračevanja. Če prikažemo matematično:

Sanirani objekti, pri katerih sanacija vključuje vgradnjo energijsko učinkovitih oken, fasade in strehe, porabijo prb. 50kWh/m2 energije za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje. Če govorimo o prostoru velikem 60m2, bo poraba energije znašala nekje 3000 kWh, od česar bo polovica, torej 1500 kWh namenjena zgolj prezračevanju. V kolikor v takšen prostor namestimo ustrezno prezračevalno napravo s stopnjo rekuperacije 90 % (pri najvišjem pretoku zraka), potem bo za prezračevanje tega prostora namesto 1500kWh potrebnih le še 10% energije – torej 150 kWh. Ob strošku 1 kWh=0,13 € to pomeni, da bo za prezračevanje potrebnih le še 19,5 € namesto 195 € – toplotne izgube namreč ne bodo več znašale 50 % temveč zgolj še 10 % (saj ima naprava nivo rekuperacije 90 %).