Kako delujejo prezračevalne naprave in kako lahko z njimi upravljamo?

Kar nekaj je takšnih, ki ob omembi prezračevalne naprave najprej pomislijo na navaden ventilator. Že res, da je eden glavnih sestavnih delov prezračevalne naprave ventilator, a je poleg slednjega še mnogo ostalih komponent, ki doprinašajo delovanju same naprave.

Glavni nalogi prezračevalne naprave sta zagotavljanje svežega zraka v prostoru ter minimiziranje toplotnih izgub, ki nastopijo kot posledica izmenjave zraka. Da bi to dosegla, mora naprava vsebovati instrumente, s katerimi bo merila npr. vsebnost nevarnih delcev, CO2, temperaturo in vlažnost zraka, in ostale parametre zraka. Tako so v napravi vgrajeni senzorji delovanja, na podlagi katerih so pripravljeni protokoli oz. možgani naprave (torej navodila za njeno delovanje). Najpogostejša senzorja v prezračevalnih napravah sta senzor temperature in vlage, nista pa vedno del serijske opreme naprave. Ostali senzorji so po navadi ponujeni kot dodatna opcija – senzor CO2, VOC (volatile organic compound – hlapne organske spojine), radon, in ostali. Skladno s protokoli naprava bodisi samodejno uravnava svoje delovanje, glede na podatke, ki jih prejme od senzorjev (v kolikor gre za samodejno delovanje naprave), ali pa uporabnika opozarja na spremenjene, včasih celo zdravju nevarne količine posameznih snovi v zraku.

Prezračevalne naprave lahko upravljamo na več načinov. Način upravljanja naprav pri centralnih sistemih morda niti ni tako zelo pomemben, kot je pomemben pri lokalnih prezračevalnih napravah. Te imamo namreč razporejene po prostorih ravno iz razloga, da v vsak prostor dovajajo toliko in takšen zrak, kot si želi uporabnik. Na voljo je več načinov upravljanja s temi napravami, a je vsekakor dejstvo, da z vsako posamično napravo upravljamo ločeno.

Tako določeni proizvajalci uporabljajo stenske upravljalne konzole, pri katerih je, v kolikor ti z napravo ne komunicirajo preko npr. bluetooth sistema, potrebno razpeljati kable od naprave pa vse do lokacije upravljalnega vmesnika – kar povzroča dodaten strošek. Drug način upravljanja z napravo je npr. daljinski upravljalnik, ki z napravo komunicira preko IR (infrardečega) senzorja. V tem primeru ni potrebe po razpeljavi kablov od naprave do upravljalne točke, z napravo namreč upravljate kar »s kavča«. Način upravljanja prihodnosti pa je vsekakor upravljanje preko WiFi povezave ter pametnih vmesnikov, vključevanje tovrstnih Smart naprav v centralne aplikacije za pametne domove (Smart Home), ali pa kar preko glasovnega upravljanja.